Sončna Škotska

Poljska - Skotska
Čudoviti sončni zahod, ki sva mu bila priča takoj po prihodu iz letala je bil znak prijaznega sprejema Škotske.
Veseliva se dnevov pred nama, kljub temu, da veva, da naju čaka precej velik fizični napor.

Za fizične priprave doma nisva imela kaj preveč časa, saj sva se ukvarjala s seljenjem, zadnjimi dnevi službe, mojemu pisanju diplome, kasnejšemu uspešno opravljenemu zagovoru, pakiranju in pripravljanju za na pot.

image

image

Štiri ure je trajalo, da sva takoj po prihodu iz letala razpakirala najine velike kartonske škatle in sestavila kolesa. Med sestavljanjem koles sva se počutila kot, da imava predstavo, saj so oči kakšnih tridesetih potnikov bile uprte le v naju. Okoli polnoči sva se iz letališča odpravila 20 kilometrov proti mestu Glasgow na naslov, kjer biva punca, pri kateri imava namen prespati. Punce ne poznava a ker imamo skupnega prijatelja smo stopili v kontakt in se odločili, da se skupaj podimo po Škotskih lepotah. Silvija se nama je naslednji dan skupaj s svojim Ruskim prijateljom Dimitrijem pridružila pri naslednjih treh dneh kolesarjenja.
Iz Glasgowa se odpravimo severno proti mestecu Baloch kjer kolesarimo ob velikem jezeru Loch Lamond. Nekaj časa kolesarimo ob glavni cesti ob jezeru, ki je kar prometna in ravno to naj bi bila cesta, kjer ljudje vsakodnevno preizkusajo moči svojih avtomobilov in posledično vozijo zelo hitro. Nevem zakaj, a mi kljub veliki previdnosti kolesarjenje po cesti ni nikoli prijetno. Vedno je prisoten nekakšen strah, ga tam v hribih ni.

image

image

image
image

Pred samim potovanjem sva si s Przemekom naložila mapo vseh Bothy-jev na Škotskem in ker je bil eden od njih dokaj blizu, se odločimo, da ga poiščemo in v njemu preživimo noč. Bothy-ji so zastonj zatočišča za pohodnike in se vedno nahajajo nekje na divljem. Vanj so dobrodošli vsi potrebni počitka. Na poti do njega nas je že krepko lovila tema, kamnita pot do tja pa je bila vedno težja in ožja. Spremljajo nas le zvoki živali in svetloba močno svetleče lune, katere odsev vidnega v bližnjem jezeru mami, da se položim na travnik in zaspim. 3 milje nama je kazalo na garminu a so se te tri milje po temi in tehnično zelo zahtevni temačni poti zavlekle še dolgo v noč. Tokrat je moja telesna nepripravljenost bila krepko v ospredju, tako da priznam, da je bil to zame precej velik napor. Vmes smo vsaj deset krat prečkali potočke in dvigovali kolo katerega teža z vso hrano in vodo je bila vsaj 32 kilogramov. Vmes, nekje na poti je bilo potrebno prečkati kamnite in lesene ograje in dvig kolesa brez moči je bila zame velika preizkušnja. Przemek me tolaži z besedami, da sva vedno bližje, a ta njegov “vedno bližje” se mi je zdel vedno dlje. Kljub utrujenosti in bolečinam verjamem, da je to dober trening za Islandijo.

image

image

image
image
image

image

image

image

image

image
image

image

image

image

 

image

                 Bothie v katerem smo vsi štirje preživeli toplo noč.

image

               Škotska brez pravega viskija pač res ne gre =)

image

Štiri dni že kolesariva in v teh sončnih štirih dneh sva prekolesarila pohodniško pot imenovano – West Highland way – in ugotovila, kako srečna sva lahko, da sva vse te dni kolesarjenja imela sonce, ki naju je močno grelo. Pot je bila težka in tehnično zelo zahtevna. Veliko potiskanja, malo kolesarjenja in pa super spusti. Bilo je prijetno a naporno. Včeraj sva prispela v Fort William, kjer sva se odločila, da si privoščiva zasluženi -day off-.
Naj omenim, da sem včeraj med čakanjem Przemeka, ko je v Lidlu nakupoval potrebno hrano zaslišala dva slovenca, katera pozdravim z glasnim: “Zdravo SLovenija”. Na njunem obrazu veliko presenečenje katerga karasil je topel široki nasmeh. Dva zelo simpatična Mariborčana, ki sta letela do Londona, iz tja pa sta se z najetim avtom peljala proti svoji najeti hiški v Glen Nevisu, nedaleč stran od Fort Williama. Sta -v prejšnjo soboto- sveže poročeni par, ki se je odpravil na svoj medeni teden na Škotsko in ker sta očitno vso srečo želela podeliti z nama, sta naju s toplim srcem in največjim veseljem povabila v njun še nevideni najeti domek, kjer sta nama ponudila sobo. S Pzemekom si tako po sedmih dneh privoščiva toplo kopel s pogledom na obdajujoče gore, si opereva oblačila, medtem ko sta Beno in Romana pripravljala makaronflajš. Njaam!

Iz srca sva jima hvaležna!

image

image

image

image

image

image

image

image

image
image

image
image

image

Advertisements

6 thoughts on “Sončna Škotska

  1. Saška, ali si si že ogrela kosti? Ko smo se zadnjič videli ob obali LochNess, si kar otožno gledala skozi okno v “prijeten” dežek in se otožno spominjala prejšnjega sončnega tedna! Kar korajžno in po cigansko: sonce vedno pride!
    Elvira in Dušan

    Liked by 1 person

    • oooo draga prijatelja. Hvala Vama! MIdva trenutno čakava na najin trajekt za otok Lewis and Harris. Se večkrat spomneva na vaju. DNevi tukaj so vedno lepši in toplejši, tako da nama zagona zagotovo ne zmanjka. Upam, da sta se imela lepo. Pazita nase. Vse najlepše obema. Veliki Objemi 🙂

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s